Slovarček EMN o azilu in migracijah je spletni vir izrazov, povezanih z migracijami in azilom v Evropi, ki izboljšuje primerljivost, saj omogoča skupno razumevanje in uporabo izrazov in definicij v zvezi z azilom in migracijami.
Opira se na različne vire, predvsem pa na zakonodajo pravnega reda EU na področju azila in migracij, izrazi pa so na voljo v večini jezikov držav članic EU.
- AZIL: Oblika zaščite, ki temelji na načelu nevračanja in mednarodno ali nacionalno priznanih pravicah. Dodeljen je osebi, ki ne more zaprositi za zaščito v državi, v kateri prebiva in/ali katere državljan je, zlasti zaradi strahu pred preganjanjem zaradi rase ali narodnega/etničnega porekla, vere, pripadnosti določeni družbeni skupini ali političnega prepričanja. Pravica do azila je temeljna pravica, podelitev azila pa je mednarodna obveznost.
- BEGUNEC: Oseba, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini in/ali zaradi vojne nahaja zunaj države, katere državljan je, in se ne more ali noče poslužiti zaščite te države. Ali oseba brez državljanstva, ki se nahaja zunaj države svojega običajnega prebivališča iz istih razlogov, kot so navedeni zgoraj, in se vanjo ne more ali noče vrniti.
- MIGRANT: Oseba, ki je zunaj ozemlja države, katere državljan je, in ki prebiva v tuji državi več kot eno leto, ne glede na razloge, prostovoljne ali neprostovoljne, in sredstva, ki jih uporablja za migracijo. EKONOMSKI MIGRANT: Vsakdo, ki potuje v druge države ali območja, da bi izboljšal svoje materialne in socialne razmere ter ustvaril nove priložnosti zase in za svoje družine.
- DUBLINSKA UREDBA: Uredba o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice EU, odgovorne za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. Dublinski sistem deluje na predpostavki, da ker zakoni in postopki o azilu v državah članicah temeljijo na enakih skupnih standardih, prosilcem za azil v vseh državah članicah zagotavljajo podobno raven zaščite. V resnici se zakonodaja in postopki o azilu od države do države precej razlikujejo, kar pomeni, da se prosilci za azil v različnih državah obravnavajo različno.
- NAČELO NEVRAČANJA: Temeljno načelo mednarodnega prava o beguncih in človekovih pravicah, ki državam prepoveduje deportacijo ali prisilno vračanje posameznikov v državo, kjer obstaja resnično tveganje, da bodo preganjani, mučeni, nečloveško ali ponižujoče ravnani ali z njimi kršijo druge človekove pravice, ali v državo s sistemsko pomanjkljivim azilnim sistemom. Država prav tako ne sme vračati oseb v sicer “varno” državo, če bi bil posameznik ogrožen zaradi nadaljnje vrnitve v državo, ki ni varna država.
- DOVOLJENJE ZA ZADRŽEVANJE: Dovoljenje osebi (tujcu), da začasno ostane v državi, če njegova/njena deportacija ni mogoča, ker: bi bilo zaradi tega ogroženo njegovo/njeno življenje ali svoboda; zaradi zdravstvenega stanja; za izobraževalne namene; če država, v katero se oseba vrača, ni pripravljena, da bi jo sprejela; če nima veljavnega potovalnega dokumenta; zaradi naravnih nesreč; če ni mogoče organizirati prevoza.
- MEDNARODNA ZAŠČITA: Ukrepi, ki jih mednarodna skupnost sprejme na podlagi mednarodnega prava za zaščito temeljnih pravic posebne kategorije oseb zunaj svojih držav izvora, ki nimajo zaščite svojih držav. V kontekstu EU zaščita vključuje status begunca in status subsidiarne zaščite.
- NEZAKONITI MIGRANT: Nezakoniti migrant ni pravno opredeljen izraz, vendar se pogosto uporablja za označevanje ljudi, ki so vstopili v državo brez potrebnih dokumentov. Nezakonit vstop se običajno kaznuje kot upravni prekršek. Vendar pa osebe, ki iščejo mednarodno zaščito, pogosto nimajo druge izbire, kot da nezakonito prečkajo meje. V skladu z Ženevskimi konvencijami jih zaradi takšnega vedenja ni mogoče pridržati ali kaznovati z globo.
- OSEBA Z MIGRANTSKIM OZAVEDLJENJEM: Oseba, ki: (a) se je preselila v svojo trenutno državo prebivališča in/ali (b) je prej imela drugo državljanstvo in/ali (c) je vsaj eden od staršev vstopil v njeno trenutno državo prebivališča kot migrant.
- PROSILEC ZA AZIL/MEDNARODNO ZAŠČITO: Oseba, ki išče mednarodno zaščito zaradi preganjanja ali vojne v svoji državi izvora in čaka na odločitev o svoji prošnji za status begunca v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom. Med čakanjem se je ne sme prisiliti k vrnitvi v svojo državo. Vsak begunec je sprva prosilec za azil, vendar ni vsakemu prosilcu za azil samodejno podeljen status begunca. Osebe, za katere se med postopkom ugotovi, da niso begunci in da ne potrebujejo mednarodne zaščite, pristojni organi vrnejo v njihovo državo izvora.
- ZAČASNA ZAŠČITA: Izjemen postopek v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora. V tem primeru morda ni izvedljivo določiti upravičenosti do zaščite za vsako osebo posebej in morda je treba zagotoviti splošno zaščito vsem članom določene velike skupine. Obstoj množičnega prihoda mora ugotoviti Svet EU s sklepom.
- TRGOVINA Z LJUDMI: Novačenje, prevoz, skrivanje, sprejem ali nastanitev in prodaja oseb za namene izkoriščanja. Oblike izkoriščanja lahko vključujejo: delo v neformalnem gospodarstvu, suženjstvo, služabništvo, prostitucijo ali druge oblike spolne zlorabe, trgovino z organi ali napeljevanje k kriminalni dejavnosti.